občina kidričevo občinski svet občinska uprava obrazci in vloge razpisi in objave

Občinska glasila


Video arhiv      Fotogalerije

  

logo

 

e-obcina

Občina kidričevo

Ulica Borisa Kraigherja 25
2325 Kidričevo
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Telefon: 02 799 06 10
Telefaks: 02 799 06 19

URADNE URE


v dopoldanskem času

v ponedeljek in sredo med 8. in 12. uro
v petek med 8. uro in 13. uro

v popoldanskem času
v ponedeljek med 13. uro in 15. uro
v sredo med 13 . in 17 . uro
v petek med 8. uro in 13. uro

Zbirni center Kidričevo

torek, četrtek 10.00 – 18.00 ure
sobota 8.00 – 13.00 ure
Več informacij

Občinska blagajna

Odprto vsako sredo
od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:00.
Več informacij

Zbornik občine Kidričevo

Zgodovina občine

Več informacij se nahaja v ZBORNIKU

Kidričevo sodi med mlajše kraje, je urbano, sodobno naselje, ki ni brez duše. Nastalo je kot novozgrajeno industrijsko naselje, ki je raslo s stanovanjskimi bloki med borovimi gozdovi sredi Dravskega polja, nedaleč stran od tovarne glinice in aluminija, ter prevzelo vodilno vlogo v širšem prostoru in se razvilo v samostojno krajevno in občinsko središče. Kraj je bil leta 1953 poimenovan po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču (1912-1953). Pri Kidričevem gre za poseben fenomen novodobnega kraja, ki je umeščen v zgodovinsko bogato kulturno krajino starih župnijskih središč Svetega Lovrenca, Svete Kungote, Cirkovc in občinskega središča Slovenja vas.

Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1965, zajemala pa je vasi: Apače, Njiverce, Kungota pri Ptuju in Strnišče.

V sedanji občini Kidričevo so bili v preteklosti kraji malo raziskani. Najdbe in novejša izkopavanja potrjujejo kontinuirano poseljenost tudi v arheoloških obdobjih. Veliko je na svojih počitniških popotovanjih videl Franz Ferk, ki je najdbe zapisal, pri odkrivanju arheološke dediščine pa mu je pomagal tudi Martin Vnuk:

  •   naselbine iz prazgodovinskih obdobij, dve prazgodovinski gomili (turška griča) in kamnita sekira, najdena v Stražgonjci,
  •   mnogo mrtvaških kosti, sabelj in sulic v Župečji vasi,
  •   žare s sežganimi kostmi v Lovrencu na Dravskem polju.