- Občina Kidričevo
- Župan
- Občinski svet in odbori
- Občinska uprava
- Krajevni odbori
- Informacije javnega značaja
- Javna naročila in razpisi
- Lokalne volitve
- Koristne povezave
- Pišite nam
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
Ulica Borisa Kraigherja 25
2325 Kidričevo
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Telefon: 02 799 06 10
Telefaks: 02 799 06 19
URADNE URE
v dopoldanskem času
v ponedeljek in sredo med 8. in 12. uro
v petek med 8. uro in 13. uro
v popoldanskem času
v ponedeljek med 13. uro in 15. uro
v sredo med 13 . in 17 . uro
v petek med 8. uro in 13. uro
2325 Kidričevo
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Telefon: 02 799 06 10
Telefaks: 02 799 06 19
URADNE URE
v dopoldanskem času
v ponedeljek in sredo med 8. in 12. uro
v petek med 8. uro in 13. uro
v popoldanskem času
v ponedeljek med 13. uro in 15. uro
v sredo med 13 . in 17 . uro
v petek med 8. uro in 13. uro
Odprto vsako sredo
od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:00.
Več informacij
od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:00.
Več informacij
O občini
| 
Predstavitev
Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je 1. januarja 1995 nastala Občina Kidričevo, z zakonom je bilo tudi določeno, da je sedež občine v Kidričevem, sprejel ga ja Državni zbor Republike Slovenije. Občina je leta 1995 nastala iz tedanjih treh krajevnih skupnosti, Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju.
Občino Kidričevo sestavlja 18 krajev: Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Njiverce, Apače, Strnišče, Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje, Župečja vas, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Zgornje Jablane, Spodnje Jablane, Pongrce, Šikole, Stražgonjca, Spodnji Gaj pri Pragerskem in Starošince.
Občinski svet je leta 1996 sprejel Odlok o grbu in zastavi Občine Kidričevo. Čez dve leti, 25. junija 1998, je bila predstavitev teh dveh simbolov, na ta dan občina praznuje svoj praznik in ga obeležuje s slavnostno sejo ter podeljuje priznanja. To so: listina »častni občan« in plaketa Občine Kidričevo, ki ju podeljuje občinski svet, ter grb Občine Kidričevo, ki ga podeli župan.
Lega Občine Kidričevo
Občina Kidričevo leži na jugu Dravskega polja. V naravnogeografskem smislu leži na dveh pokrajinsko ekoloških enotah. Večina občine, natančneje njen osrednji in severni del, leži na prometnem osrednjem delu Dravskega polja. Jugozahodno od črte, ki povezuje naselja Stražgonjca, Mihovce in Lovrenc na Dravskem polju, je nekdaj mokrotna, danes pa meliorirana pokrajina, ki jo tradicionalno imenujemo »čreti«. Z regionalne ceste Ptuj – Ljubljana je odcep proti Lovrencu na Dravskem polju, ki nas pripelje do centra naselja. Kraj ima tudi železniško postajo ob progi Ptuj - Pragersko, ki je oddaljena okoli 300 m od središča. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 99. mesto.
Zgodovina
Kidričevo sodi med mlajše kraje, je urbano, sodobno naselje, ki ni brez duše. Nastalo je kot novozgrajeno industrijsko naselje, ki je raslo s stanovanjskimi bloki med borovimi gozdovi sredi Dravskega polja, nedaleč stran od tovarne glinice in aluminija, ter prevzelo vodilno vlogo v širšem prostoru in se razvilo v samostojno krajevno in občinsko središče. Kraj je bil leta 1953 poimenovan po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču (1912-1953). Pri Kidričevem gre za poseben fenomen novodobnega kraja, ki je umeščen v zgodovinsko bogato kulturno krajino starih župnijskih središč Svetega Lovrenca, Svete Kungote, Cirkovc in občinskega središča Slovenja vas.
Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1965, zajemala pa je vasi: Apače, Njiverce, Kungota pri Ptuju in Strnišče.
V sedanji občini Kidričevo so bili v preteklosti kraji malo raziskani. Najdbe in novejša izkopavanja potrjujejo kontinuirano poseljenost tudi v arheoloških obdobjih. Veliko je na svojih počitniških popotovanjih videl Franz Ferk, ki je najdbe zapisal, pri odkrivanju arheološke dediščine pa mu je pomagal tudi Martin Vnuk:
Upodobljen je na ščitu poznogotskega sloga sunitske oblike. Na črto v srebrno in zeleno razcepljenega ščita so vsajeni trije kostanjevi listi, spredaj dva in zadaj eden, predstavljeni pa so izmenično v obeh barvah grba. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot okras grba.
ZASTAVA OBČINE KIDRIČEVO
Je zeleno-belo-zelena s tremi kostanjevimi listi na srednjem belem polju. Vertikalno je razdeljena na tri barva polja, tako da je srednje polje kvadratno. Stranski polji in kostanjevi listi so v enaki zeleni barvi kot občinski grb. Srednje, belo barvno polje nosi atribut občinskega grba, tri kostanjeve liste v zeleni barvi. Središčnici zgornjih dveh listov se ujemata z zgornjima polovicama obeh diagonal kvadrata, tako da sta vrhova usmerjena v desni oziroma levi kot srednjega pola. Tretji, spodnji list stoji pokončno in vertikalno v sredini spodnje polovice srednjega pola.
OBČINSKI SVET IN ODBORI
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, šteje pa 17 članov. Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta po sistemu, ki ga določa zakon. Občinski svet v okviru svojih pristojnosti predvsem:
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta … Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Občinski svet ustanovi krajevne odbore in komisije kot svoja delovna in posvetovalna telesa, ki so:
Člane krajevnih odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, krajevni odbori dajejo mnenja zlasti o zadevah lokalnega pomena, občinski svet si lahko predhodno pridobi mnenje krajevnega odbora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese območja, za katero je ustanovljen krajevni odbor.
Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov.
OBČINSKA UPRAVA
Ustanovi jo občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Njeno delo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinskega sveta. V njej je zaposlenih 10 strokovnih delavcev.
Upravne, strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge občine izvaja občinska uprava na področju:
Občina ima občinsko upravo za občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti:
Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je 1. januarja 1995 nastala Občina Kidričevo, z zakonom je bilo tudi določeno, da je sedež občine v Kidričevem, sprejel ga ja Državni zbor Republike Slovenije. Občina je leta 1995 nastala iz tedanjih treh krajevnih skupnosti, Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju.
Občino Kidričevo sestavlja 18 krajev: Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Njiverce, Apače, Strnišče, Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje, Župečja vas, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Zgornje Jablane, Spodnje Jablane, Pongrce, Šikole, Stražgonjca, Spodnji Gaj pri Pragerskem in Starošince.
Občinski svet je leta 1996 sprejel Odlok o grbu in zastavi Občine Kidričevo. Čez dve leti, 25. junija 1998, je bila predstavitev teh dveh simbolov, na ta dan občina praznuje svoj praznik in ga obeležuje s slavnostno sejo ter podeljuje priznanja. To so: listina »častni občan« in plaketa Občine Kidričevo, ki ju podeljuje občinski svet, ter grb Občine Kidričevo, ki ga podeli župan.
Lega Občine Kidričevo
Občina Kidričevo leži na jugu Dravskega polja. V naravnogeografskem smislu leži na dveh pokrajinsko ekoloških enotah. Večina občine, natančneje njen osrednji in severni del, leži na prometnem osrednjem delu Dravskega polja. Jugozahodno od črte, ki povezuje naselja Stražgonjca, Mihovce in Lovrenc na Dravskem polju, je nekdaj mokrotna, danes pa meliorirana pokrajina, ki jo tradicionalno imenujemo »čreti«. Z regionalne ceste Ptuj – Ljubljana je odcep proti Lovrencu na Dravskem polju, ki nas pripelje do centra naselja. Kraj ima tudi železniško postajo ob progi Ptuj - Pragersko, ki je oddaljena okoli 300 m od središča. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 99. mesto.
Zgodovina
Kidričevo sodi med mlajše kraje, je urbano, sodobno naselje, ki ni brez duše. Nastalo je kot novozgrajeno industrijsko naselje, ki je raslo s stanovanjskimi bloki med borovimi gozdovi sredi Dravskega polja, nedaleč stran od tovarne glinice in aluminija, ter prevzelo vodilno vlogo v širšem prostoru in se razvilo v samostojno krajevno in občinsko središče. Kraj je bil leta 1953 poimenovan po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču (1912-1953). Pri Kidričevem gre za poseben fenomen novodobnega kraja, ki je umeščen v zgodovinsko bogato kulturno krajino starih župnijskih središč Svetega Lovrenca, Svete Kungote, Cirkovc in občinskega središča Slovenja vas.
Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1965, zajemala pa je vasi: Apače, Njiverce, Kungota pri Ptuju in Strnišče.
V sedanji občini Kidričevo so bili v preteklosti kraji malo raziskani. Najdbe in novejša izkopavanja potrjujejo kontinuirano poseljenost tudi v arheoloških obdobjih. Veliko je na svojih počitniških popotovanjih videl Franz Ferk, ki je najdbe zapisal, pri odkrivanju arheološke dediščine pa mu je pomagal tudi Martin Vnuk:
- naselbine iz prazgodovinskih obdobij, dve prazgodovinski gomili (turška griča) in kamnita sekira, najdena v Stražgonjci,
- mnogo mrtvaških kosti, sabelj in sulic v Župečji vasi,
- žare s sežganimi kostmi v Lovrencu na Dravskem polju.
Upodobljen je na ščitu poznogotskega sloga sunitske oblike. Na črto v srebrno in zeleno razcepljenega ščita so vsajeni trije kostanjevi listi, spredaj dva in zadaj eden, predstavljeni pa so izmenično v obeh barvah grba. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot okras grba.
ZASTAVA OBČINE KIDRIČEVO
Je zeleno-belo-zelena s tremi kostanjevimi listi na srednjem belem polju. Vertikalno je razdeljena na tri barva polja, tako da je srednje polje kvadratno. Stranski polji in kostanjevi listi so v enaki zeleni barvi kot občinski grb. Srednje, belo barvno polje nosi atribut občinskega grba, tri kostanjeve liste v zeleni barvi. Središčnici zgornjih dveh listov se ujemata z zgornjima polovicama obeh diagonal kvadrata, tako da sta vrhova usmerjena v desni oziroma levi kot srednjega pola. Tretji, spodnji list stoji pokončno in vertikalno v sredini spodnje polovice srednjega pola.
OBČINSKI SVET IN ODBORI
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, šteje pa 17 članov. Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta po sistemu, ki ga določa zakon. Občinski svet v okviru svojih pristojnosti predvsem:
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta … Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Občinski svet ustanovi krajevne odbore in komisije kot svoja delovna in posvetovalna telesa, ki so:
- odbor za družbene dejavnosti,
- odbor za varstvo okolja in požarno varnost,
- odbor za gospodarstvo,
- odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
- odbor za gospodarsko infrastrukturo,
- statutarno-pravna komisija.
Člane krajevnih odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, krajevni odbori dajejo mnenja zlasti o zadevah lokalnega pomena, občinski svet si lahko predhodno pridobi mnenje krajevnega odbora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese območja, za katero je ustanovljen krajevni odbor.
Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov.
OBČINSKA UPRAVA
Ustanovi jo občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Njeno delo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinskega sveta. V njej je zaposlenih 10 strokovnih delavcev.
Upravne, strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge občine izvaja občinska uprava na področju:
- SPLOŠNIH ZADEV
- NORMATIVNO-PRAVNIH ZADEV
- UPRAVNIH ZADEV
- JAVNIH FINANC
- DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
- GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA
- UREJANJA PROSTORA
- GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN INFRASTRUKTURE
- DEJAVNOSTI REŽIJSKEGA OBRATA
Občina ima občinsko upravo za občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti:
- zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih,
- polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in
- učinkovito sodelovanje z drugimi organi in ustanovami.
| MOK - STATISTIKA (podatki za leto 2009) |
|
| UPRAVNA ENOTA |
UE Ptuj |
| STATISTIČNA REGIJA |
Podravska |
| OBČINSKI PRAZNIK |
25. junij |
| POVRŠINA |
72 km2 |
| PREBIVALCI |
6.670 |
| MOŠKI |
3.229 |
| ŽENSKE |
3.441 |
| POVPREČNA STAROST |
42,85 let |
| STANOVANJSKE POVRŠINE |
29,41 m²/osebo |
| ŠTEVILO STANOVANJ, STANOVANJSKI SKLAD |
2.487 |
| GOSPODINJSTEV |
2.225 |
| DRUŽIN |
1.908 |
| DELOVNO AKTIVNIH (PO PREBIVALIŠČU) |
3.178 |
| ŠTEVILO REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB |
544 |
| ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB |
3.437 |
| ŠTEVILO SAMOZAPOSLENIH OSEB |
302 |
| ŠTEVILO DIJAKOV (PO PREBIVALIŠČU) |
249 |
| ŠTEVILO ŠTUDENTOV |
374 |
| ŠTEVILO NASELIJ V OBČINI |
18 |
| ŠTEVILO VRTCEV V OBČINI |
2 |
| ŠTEVILO PODJETIJ |
384 |
| ŠTEVILO AVTOMOBILOV |
3.324 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |